Prekarno delo: minimalna urna postavka 10,21 evra

V Sloveniji veliko zaposlenih dela na način, ki ga imenujemo prekarno delo. Ker zaslužek od prekarnega dela ne zagotavlja dostojnega preživetja, predlagajo uvedbo minimalne urne postavke: 10,21 evra bruto na uro.
‍
Predlog je rezultat študije, ki sta jo izvedla Pravna fakulteta v Ljubljani in Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Avtorji študije poudarjajo, da je glavni razlog za željo po uvedbi minimalne urne postavke padanje cen v panogah zaradi prevelike konkurence in premajhnega povpraševanja na trgu delovne sile. Socialno varnost delavcev v atipičnih oblikah zaposlitev, ki so pogosto prekarno delo, ogrožajo nizke cene storitev.
‍
Minimalna urna postavka bi morala biti po njihovih ugotovitvah vsaj 10,21 evra bruto. Izračunali so namreč, koliko mora na uro zaslužiti samostojni podjetnik, da si lahko izplača minimalno plačo, malico, potne stroške in regres. Seveda mora hkrati plačati tudi prispevke za socialna zavarovanja in stroške opreme. V času, ko dela, pa mora zaslužiti dovolj, da si lahko “privošči” dopust in bolniško. Minimalna urna postavka bi tako dosegala raven slovenske minimalne plače. Prekarnim delavcem bi omogočila sprotno odplačevanje mesečnih življenjskih stroškov in jim zagotavljala redni mesečni dohodek.

Kaj je prekarno delo?

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo prekarno delo opisuje kot kratkotrajno delo, ki ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek od prekarnega dela pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.).

Niso pa vse naštete pravne oblike dela nujno prekarne, saj nekaterim omogočajo dostojno življenje. Problematika prekarnega dela je predvsem v tem, da prekarni delavci niso deležni delovnopravnega varstva, kot ga imajo delavci s pogodbo o zaposlitvi, prav tako niso deležni enake mere socialne varnosti.

Prekariat v številkah

• V Sloveniji je v atipičnih zaposlitvah zaposlenih več kot 41 odstotkov delavcev, predvsem mladih. Delež prvih zaposlitev, ki so atipične, je 76,5 odstotka, kar je največ v Evropski uniji.
• Število samostojnih podjetnikov v Sloveniji zelo hitro narašča in znaša že 13 odstotkov vseh delovno aktivnih. A kar tretjina samostojnih podjetnikov živi pod pragom revščine.
• V Sloveniji 17,3 odstotka moških in kar 41 odstotkov žensk dela več kot 70 ur na teden. Povprečje v Evropski uniji je 21,8 odstotka.